S prihodom zimske sezone postaja kolesarjenje vse bolj problematično, tako zaradi neugodnih vremenskih razmer kot zaradi zelo kratkih dni.
Nič nam ne preprečuje, da bi šli v temo z ustreznimi oblačili in opremo (pravzaprav je to včasih lahko zelo impresivno!), če pa želimo opravljati posebne aktivnosti, je zadeva bolj zapletena.
Na srečo nam je s prihodom novih interaktivnih kolesarskih simulatorjev življenje precej olajšano: tehnologija, uporabljena v teh kolesarskih simulatorjih, je dosegla zelo visoko raven in če dodamo aplikacije, kot sta Zwift ali Rouvy, postane vrtenje pedal na kolesarskih simulatorjih še bolj prijetno!
Vendar bodite previdni, da se ne prepustite pretiravanju. Vadba v zaprtih prostorih je za telo preizkušnja na več področjih:
- Povečano znojenje in s tem povezana izguba soli;
- Statičen in stalen položaj na kolesu (lahko povzroči težave pod sedežem ali togost ledvenega dela)
- Duševni dejavnik: psihološko je lahko opravljanje določenih nalog na valjih dolgočasno, z občutkom, da čas ne teče več.
- Faza “Off” (pomislite na spust ali postanke, ki jih moramo opraviti med kolesarjenjem po cesti) se skrajša na minimum, zato moramo ponovno določiti trajanje seje.
Če se osredotočimo na zadnjo točko, lahko ugotovimo, da je v tem letnem času že 60-90-minutna vadba več kot dovolj. Če morate delati na svoji vzdržljivosti in obsegu in res ne morete iti ven, lahko zjutraj načrtujete kakovostno notranjo vadbo, zvečer pa mirnejšo in se tako izognete triurnemu kolesarjenju na valjih.
Poleg tega je treba različne ponovitve različno kalibrirati: če imamo na primer načrtovan 20-minutni srednji vzpon, je na rolerjih bolje delo “razdeliti”, morda na dve 10-minutni ponovitvi (ki ju je tudi psihično veliko lažje obvladati).
Intenzivno kratkotrajno delo (npr. prekinjeno 30″-30″) je mogoče natančno reproducirati; pravzaprav so na valjih velikokrat natančnejši, saj so brez spremenljivk, s katerimi se lahko srečamo na cesti. Če uporabljate merilnik moči, morate (vsaj prvih nekajkrat) na novo opredeliti svoje območje moči in ga zmanjšati za 5-10 W.
Preverimo tudi srčni utrip in smo pozorni na okrevanje: če se po nekaj ponovitvah težko zniža, je bolje, da ne pretiravate, se za trenutek upočasnite in se nahranite z vodo.
Vadba v zaprtih prostorih ni samo kolesarjenje, prav nasprotno! V tem obdobju poskušamo poskrbeti tudi za zgornji del telesa z vajami za stabilnost jedra in krepitev mišic, na katere med tekmovalno sezono pogosto pozabimo.
Na koncu vadbe se je zelo koristno raztegniti s penastimi valjčki. S tem posebnim valjčkom lahko s tehniko samomiofascialnega sproščanja dekontaktiramo najgloblje mišične pasove, s čimer pridobimo gibljivost, elastičnost in pospešimo okrevanje po vadbi.
